Navdušuje me neznano, ki je v mojih mislih že poznano. Hrepenim po tem, da se zgodi. In ko je vse tu in zdaj, čutim kako srce močneje poskakuje,
v meni kot da se nekaj novega oblikuje.
Ščemenje, nemir, nikoli praznina, vedno polja barv neskončnih. Prostranost in svoboda.
Morda zato, ker sem že šla skozi mavrico.
Prav skozi njo. Mavrično dekle.
Ni komentarjev:
Objavite komentar