Oda SVEČANU

SVEČAN = FEBRUAR Razlaga imena svečan: po svečah od mraza; drevje od mraza poka, seka V besedi februar se skriva rimski praznik očiščevanje "febra". Pred prihodom novega leta se je bilo namreč treba obredno "očistiti". Rimljani so po starem koledarju začeli leto s 1. marcem. Februar je bil poleg januarja namreč pozneje dodan staremu rimskemu koledarju. Ker pa je bil dodan zadnji v koledar, zanj ni ostalo dovolj dni in je postal najkrajši mesec v letu. Slovensko ime svečan povezujemo z besedo sveča, ki je lahko narejena iz voska ali iz ledu, za obe sveči je v mrzlem in temnem zimskem mesecu pravi čas.

"Med cvetove se podajva, ljubi moj. Med cvetove prebujajoče, ki bodo zacveteli, ko se času hoče. Vsi zametki, vse priprave, vse seme zdaj klije in bliža se, da se z Zemljo zlije. Med cvetove se podajva, ljubi moj. Take, ki so vrisani v dih med nama, take, ki sanjajoči čakajo, da njihov čas napoči, da lahko dišijo, vsakega omehčajo in razveselijo, polepšajo dan in zasanjano pospremijo v temino. Med cvetove se podajva, ljubi moj. Da bova dosegla vse te vrhove, vse nižine pod nama, vso belino odstrla in pokukala v najglobljo globino. Med cvetove se podajva, ljubi moj, oda radosti je razgrnjena pred nama, ljubi vse, kar je iz SRCA dano in vidi vse, kar je v SRCE zakopano. Med cvetove se podajva, ljubi moj. Ti boš zame in jaz zate ... cvet najslajši." by Kasandra